postavitev razstave

Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja

Oblikovanje razstave razumemo kot sprehod skozi miselni svet avtorja. Imaginacija arhitekta ustvarja miselni svet številnih povezav, ki delujejo po poteh logičnih in podzavestnih povezav in kontekstualnih okvirov. Oblikovanje razstave ni klasična postavitev, ampak sprehod skozi zbir vtisov, referenc, ki Ravnikarja usidrajo v kontekst časa, prostora in ustvarjalnih tokov. Postavitev preko štirih različnih ambientov odstira miselni svet univerzalnega ustvarjalca, v katerem lahko iz misli raste obeležje, hiša ali mesto. Razstava z dostopnostjo zasebnih dnevnikov omogoča, da tokratna postavitev ni samo komentar ali ena v vrsti interpretativnih ocen njegovega opusa, ampak nam o svojem delu in razmišljanjih spregovori avtor sam.

V modri sobi se znajdemo v poplavi osebnih predmetov, misli in podob, ki nam odstira širino Ravnikarjega miselnega sveta. Tu se obiskovalec sreča z inscenacijo delovnega prostora kot najintimnejšega mikrokozmosa ustvarjalca. Postavitev kabineta čudes omogoča postavitev oglednega muzejskega depoja, ki eksponate, uporabne in neuporabne predmete združuje v muzealizirano delovno okolje. To nam razkriva prostor, proces in omogoča plastenje zgodb, ki so dostopne in zanimive tako laiku kot poznavalcu.

Biforna dvorana je namenjena predstavitvi Ravnikarjevih spominskih kompleksov in obeležij. Postavitev prevprašuje zgodnje realizacije kot dialog med obrtniško dovršenostjo elementov in njihovim občutljivim umeščanjem v krajino. Zid iz jute je osrednji nosilec informacij v prostoru. Proces izoblikovanja posameznega kompleksa je prikazan kot kolaž skic, risb in fotografij, ki ga dopolnjujejo abstrahirane makete posameznih elementov v merilu 1:1.

Atmosfera velikega stolpa preizprašuje Ravnikarjevo razmišljanje o drobnem temnem smislu arhitekture in ustvarja črno sobo z labirintom. Po poti skozi različne ambiente odkrivamo Ravnikarjeve stavbe, ki se prilagajajo kontekstu in času v katerem so nastale.

Viteška dvorana odslika javni prostor v mestu, ki ga sooblikuje tudi vsak od uporabnikov oziroma obiskovalcev razstave. Odsevne stene brišejo prostorske meje in odpirajo kontinuirano postavitev vselej spreminjajočih se Ravnikarjevih urbanih konceptov.

MAO, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, 30.11.2023 - 19.5.2024.

Kustos: Miloš Kosec
Sokustosinja: Susanna Campeotto
Grafično oblikovanje: items collective
Vodja projekta: Nikola Pongrac
Kritka odnosa do Ravnikarjeve arhitekture v obliki fotografije: Peter Žargi
Fotografije razstave: Klemen Ilovar
Strokovni sodelavki: Maruša Dražil, Nika Novak
Nove makete: Susanna Campeotto, Nuša Jurkovič, Samo Kralj, Silvo Ležič
Video in animacije: items collective
Tehnična realizacija Matjaž Rozina, Tadej Golob; Zala, Matej, Tine, Tara, Eva, Patricija, Peter, Aleš; Tomaž in Rok Špendov, Maks Fister, Boštjan Varl; Jože, Davorin in Gašper Polončič; Okvir, d. o. o.; Artiko, d. o. o.; RPS, d. o. o.; Primomontt, d. o. o.