Sonce, svetloba in veter so še vedno isti kot takrat, ko so bila grajena stara naselja... lahko pa bi tudi nova upoštevala pogoje zemlje, na kateri rastejo. Mogoče je to ena od poti do lastnega regionalnega izraza.

Majda Dobravec, Vtisi s potovanja, Arhitekt 5, 1960. str. 38.

Pri oblikovanju telovadnice smo stremeli k zadržani obliki, ki se prilagaja raščenosti terena, strukturi naselja in javnemu prostoru glavnega trga pred cerkvijo. Stavba se priključuje morfologiji gručastega naselja. Obstoječe zidove, ki držijo terase terena in cerkev sv. Urha, interpretiramo z debelima prečnima stenama telovadnice. Z jasno vidno vstavljeno lahko leseno konstrukcijo na fasadi vzpostavljamo jasen ritem in členitev, ki vzpostavlja dialog z obstoječim šolskim poslopjem in z njim tvori pomensko celoto. Vkopani deli telovadnice so izvedeni v betonu, ostala konstrukcija pa je lepljena lesena z interpretacijo tradicionalne konstrukcije ostrešja. S tem hiša odgovarja na specifičen karakter in značilnosti alpske krajine. Hiša je na lokacijo položena tako, da izpolnjuje zahtevo po mehkem prehodu pokrajine v naselje in odpiranju proti svetlobi na južni fasadi. Z zgibanjem strehe in velikimi nadstreški se spoštljivo približa motivu tradicionalne bovške arhitekture, kjer so ti ena glavnih značilnosti.

2019, natečajno priznanje